Informacijska varnost: Najpogostejše oblike kibernetskih napadov (2025)?
Znanje
• INFORMACIJSKA VARNOST • KIBERNETSKA VARNOST •
V današnji visoko povezani digitalni družbi so kibernetski napadi postali vsakdanja realnost. Kibernetski kriminalci ciljajo na podjetja in posameznike z vedno bolj dovršenimi metodami, njihov glavni interes pa so informacijski sistemi, računalniška omrežja, osebni računalniki in ključna infrastruktura. Zato je premišljena in sistemska skrb za kibernetsko varnost nujna.
Informacijska varnost pomeni varstvo podatkov in informacijskih sistemov pred nezakonitim dostopom, uporabo, razkritjem, ločitvijo, spremembo ali uničenjem. Informacijska varnost šteje kot zaupnost, neokrnjenost in razpoložljivost podatkov ne glede na njihovo obliko: elektronsko, tiskano ali katero drugo. gov.si
1. Zlonamerna programska oprema (malware)
Pod izrazom zlonamerna programska oprema (ang. malware) se skriva širok spekter škodljivih programov in kod, katerih cilj je vdor, poškodovanje ali ohromitev informacijskih sistemov. Lahko gre za viruse, črve, vohunske programe, ransomware ali trojanske konje.
Najpogostejše poti okužbe so:
- okužene e-poštne priponke (t.i. malspam),
- prenosi aplikacij iz nezanesljivih virov,
- klik na zlonamerne oglase (malvertising),
- okužene spletne strani.
V nekaterih primerih se zlonamerna koda skriva tudi v legitimnih aplikacijah – še posebej tistih, ki jih prenesemo izven uradnih trgovin. Ključno opozorilo: bodite pozorni na dovoljenja, ki jih aplikacija zahteva pri namestitvi!
2. Trojanski konj – skriti napadalec
Ena izmed pogostih oblik malware-a je trojanski konj. Gre za program, ki se izdaja za nekaj koristnega (npr. orodje ali posodobitev), v ozadju pa napadalcu omogoča dostop do vašega sistema.
Običajno se trojanski konj prenese kot priponka v e-pošti ali brezplačna datoteka na spletu. Uporabnik, nič hudega sluteč, klikne nanjo – in odpre vrata napadalcu.
Znaki okužbe s trojanskim konjem:
- upočasnjeno delovanje računalnika,
- spremembe nastavitev brez vašega posredovanja,
- sumljive aktivnosti na spletu.
Za odkrivanje in odstranitev priporočamo uporabo zanesljivega protivirusnega ali anti-malware orodja.
3. Napadi XSS – navzkrižno skriptiranje spletnih strani
Ena izmed nevarnosti za spletne aplikacije so napadi XSS (Cross-Site Scripting). Gre za tehniko, pri kateri napadalec vnese zlonamerno skripto v spletno stran. Ko uporabnik obišče stran, se skripta izvede v njegovem brskalniku – ne da bi za to vedel.
Napad omogoča:
- krajo sejnih piškotkov,
- spremljanje uporabnikovih dejanj,
- preusmeritev na lažne spletne strani.
Najpogosteje se to zgodi prek iskalnih polj, obrazcev ali komentarjev, kjer vhodni podatki niso ustrezno preverjeni ali kodirani. Pomembno je, da razvijalci spletnih strani poskrbijo za zaščito tako na strani odjemalca kot tudi strežnika.
Tri glavne vrste XSS napadov:
- Shranjeni XSS – zlonamerna skripta se trajno shrani v bazo podatkov.
- Odbiti XSS – skripta se izvede takoj, ko uporabnik klikne na okužen link.
- DOM-based XSS – skripta manipulira s strukturo spletne strani prek JavaScript-a.
4. Napadi DoS – zavrnitev storitve
Napad z zavrnitvijo storitve (Denial of Service ali DoS) ima cilj preobremeniti strežnik ali omrežje do te mere, da zakoniti uporabniki ne morejo več dostopati do storitev.
Oblike DoS napadov:
- SYN poplava – pošiljanje nepopolnih zahtev za povezavo, ki blokirajo vrata.
- ICMP poplava (Smurf napad) – pošiljanje lažnih zahtev “ping” vsem napravam v omrežju.
- Prepolnitev medpomnilnika – sistem prejme več podatkov, kot jih lahko obdeluje, kar povzroči sesutje.
Čeprav DoS napadi redko povzročijo krajo podatkov, lahko pomenijo velik strošek za podjetja – zaradi izpadov, zastojev in izgube zaupanja strank.
5. Phishing – spletno ribarjenje
Phishing je priljubljena oblika napada socialnega inženiringa, pri kateri napadalec žrtev zavede, da sama posreduje svoje občutljive podatke – kot so gesla, številke kreditnih kartic ali bančni podatki.
Najpogostejše oblike phishinga:
- e-poštna sporočila, ki posnemajo videz znanih podjetij,
- lažne spletne strani (npr. kopije bančnih portalov),
- SMS sporočila z zlonamernimi povezavami.
Vedno preverite:
- ali naslov pošiljatelja izgleda legitimno,
- ali spletna povezava vodi na uradno domeno,
- ali vas kdo poziva k takojšnjemu ukrepanju z grožnjo (npr. blokada računa).
Vsaka naprava, vsaka povezava in vsak klik lahko pomeni potencialno ranljivost. Zato:
- posodabljajte sisteme in programsko opremo,
- uporabljajte večfaktorsko avtentikacijo,
- pazljivo ravnajte z e-pošto in prenosi,
- investirajte v izobraževanje zaposlenih o kibernetski varnosti.
Informacijska varnosti v Sloveniji
Področje informacijske varnosti je v Sloveniji sistemsko urejeno in razdeljeno med več specializiranih organov, ki vsak po svojih pristojnostih zagotavljajo kibernetsko varnost tako v javnem kot zasebnem sektorju. Osrednji nacionalni organ za to področje je Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV). Gre za samostojno vladno službo, ki na strateški ravni koordinira delovanje celotnega nacionalnega sistema informacijske in kibernetske varnosti. URSIV je tudi nacionalna kontaktna točka za mednarodno sodelovanje, kar pomeni, da je ključen sogovornik za tuje institucije in organizacije na področju kibernetske varnosti.
Operativno vlogo pri obravnavi kibernetskih incidentov opravlja nacionalni odzivni center SI-CERT, ki deluje v okviru Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (ARNES). SI-CERT sprejema prijave incidentov s strani izvajalcev bistvenih storitev, kot so energetika, zdravstvo, promet in bančništvo, pa tudi s strani ponudnikov digitalnih storitev. Pomemben del SI-CERT-ovega delovanja je tudi program Varni na internetu, ki služi kot nacionalna platforma za ozaveščanje prebivalstva o spletnih nevarnostih, varni uporabi spleta in zaščiti osebnih podatkov. Posebna pozornost je namenjena tudi manjšim podjetjem in samostojnim podjetnikom.
Za varnost informacijskih sistemov v državni upravi skrbi SIGOV-CERT, ki je del Urada za informacijsko varnost. SIGOV-CERT je specializiran odzivni center, namenjen obravnavi incidentov v omrežjih in sistemih organov državne uprave. Zagotavlja podporo pri reševanju incidentov, ki bi lahko ogrozili delovanje državnih institucij ali nacionalno varnost.
Poleg omenjenih institucij imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju informacijske varnosti še Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo ter Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA), ki vsak v okviru svojih nalog skrbijo za zaščito informacijskih sistemov in varnostne politike v svojih resorjih. Skupaj ti organi tvorijo celovit nacionalni okvir za zaščito digitalnega okolja v Sloveniji.