Kaj je kibernetska varnost in zakaj je pomembna?
Znanje
• KIBERNETSKA VARNOST • PHISHING NAPADI • MOBILNE GROŽNJE •
Kaj je kibernetska varnost in zakaj je pomembna?
Kibernetska varnost je praksa zaščite sistemov, omrežij in programov pred digitalnimi napadi. Ti kibernetski napadi so pogosto usmerjeni v krajo, spreminjanje ali uničenje občutljivih podatkov, izsiljevanje uporabnikov (npr. z ransomware napadi) ali motenje običajnega poslovanja.
Zakaj je kibernetska varnost danes nujna?
Danes imamo več povezanih naprav kot ljudi. Napadalci pa postajajo vse bolj premeteni in uporabljajo napredne tehnike za vdor v sisteme. Brez celostne zaščite so ranljivi tako posamezniki kot podjetja.
Učinkovita strategija kibernetske varnosti vključuje več plasti zaščite – od naprav in omrežij do aplikacij in podatkov. Ključno je sodelovanje ljudi, procesov in tehnologije.
Trije stebri kibernetske varnosti
1. Ljudje
Uporabniki so prva obrambna linija. Pomembno je, da:
- uporabljamo močna in unikatna gesla,
- ne odpiramo sumljivih priponk v e-pošti,
- redno izdelujemo varnostne kopije podatkov.
2. Procesi
Vsaka organizacija potrebuje načrt, kako preprečiti, zaznati in se odzvati na kibernetski napad. Pri tem je lahko v pomoč priznani NIST okvir (National Institute of Standards and Technology), ki vključuje naslednje korake: prepoznaj – zaščiti – zaznaj – odzovi se – okreva.
3. Tehnologija
Tehnologija omogoča zaščito končnih naprav (računalnikov, telefonov), omrežij in oblaka. Ključna orodja vključujejo:
- požarne zidove nove generacije (NGFW),
- filtriranje DNS,
- zaščito pred zlonamerno programsko opremo (malware),
- varnost e-pošte,
- večfaktorsko avtentikacijo (MFA).
Najpogostejše kibernetske grožnje
- Malware: škodljiva programska oprema, ki lahko poškoduje ali ukrade podatke.
- Phishing: lažne e-pošte, ki uporabnike zavajajo v razkritje gesel ali bančnih podatkov.
- Ransomware: napad, ki zaklene datoteke in zahteva odkupnino za njihovo odklepanje.
- Družbeni inženiring (social engineering): psihološka manipulacija za pridobitev občutljivih informacij.
- Napadi na identiteto: nepooblaščen dostop do uporabniških računov in digitalnih identitet.
Najboljše prakse za zaščito
- Redno posodabljanje programske opreme in operacijskih sistemov
- Močna in različna gesla za vsak račun
- Uporaba večfaktorske avtentikacije (MFA)
- Izobraževanje uporabnikov o spletni varnosti
Kibernetska varnost 2024: Številke, ki govorijo o digitalni realnosti
V svetu, kjer digitalno okolje postaja podaljšek fizičnega življenja, leto 2024 ni bilo nič manj kot opozorilo. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je zabeležil 4.587 incidentov. Med temi je bilo skoraj 800 tehnično zahtevnejših primerov – takšnih, kjer osnovno znanje več ne zadostuje in se v ospredje postavljajo specializirane tehnike napadov.
Izstopa tudi podatek o 1.583 primerih lažnih spletnih strani, na katere so bili uporabniki zvabljeni s premišljenimi phishing napadi. Kibernetski kriminalci so očitno odlično izkoristili tako psihološke kot tehnološke vrzeli v sistemih – in ljudeh. Niti kriptovalute niso ostale nedotaknjene. SI-CERT je dokumentiral 97 primerov investicijskih prevar, ki so bile v resnici le digitalne kulise brez vsebine, a z zelo resničnimi posledicami za denarnice uporabnikov.
Kibernetska varnost pa ni več samo stvar strokovnjakov. To dokazuje tudi dejstvo, da je platforma Varni v pisarni v letu 2024 privabila kar 3.421 novih uporabnikov, ki se želijo izobraziti o digitalni varnosti v delovnem okolju. Vzporedno je SI-CERT prejel 163 novinarskih vprašanj in sodeloval na 60 strokovnih dogodkih, kar dokazuje, da je zavest o pomenu varnosti v digitalnem prostoru v porastu – vendar še zdaleč ni dovolj razširjena.
Mobilne naprave: uporabnost na preizkušnji
Leto je zaznamovala tudi neustavljiva digitalizacija vsakdanjega življenja. Vse več ljudi opravlja opravke prek mobilnih aplikacij – od naročanja hrane in terminov pri zdravniku do bančnih transakcij. Ta prehod ni ostal neopažen. Napadalci so hitro prepoznali priložnost v prehitro razvitih, a “uporabniku prijaznih” aplikacijah, ki pogosto nimajo zadostnih varnostnih preverjanj. Rezultat je bil porast smishing napadov, pri katerih se uporabnike pretenta s sporočili, ki se izdajajo za obvestila bank ali dostavnih služb.
Posebej nevarne so postale zlonamerne mobilne aplikacije, ki ne samo da zaobidejo varnostne ukrepe, temveč uporabniku ne puščajo skoraj nobene možnosti, da bi pravočasno prepoznal in preprečil krajo. Vse to se odvija v okolju, kjer digitalne prevare na družbenih omrežjih in oglaševalskih platformah ostajajo skoraj povsem neovirane.
Prav o teh vprašanjih so strokovnjaki razpravljali na prvi slovenski konferenci o ozaveščanju v kibernetski varnosti, ki je potekala v Ljubljani v sodelovanju z evropsko agencijo ENISA – še en dokaz, da je tema postala ključna ne samo za tehnološke kroge, temveč za širšo družbo.
Krhkost digitalne infrastrukture
V vsakdanjem ritmu povprečnega uporabnika je težko zaznati, kako hitro postajajo digitalni sistemi ranljivi. A statistika je jasna: v letu 2024 je bilo v mednarodni bazi CVE zabeleženih več kot 34.000 novih ranljivosti. To pomeni skoraj sto dnevno – in ne govorimo le o eksotičnih napravah, temveč o osnovni infrastrukturi, kot so požarni zidovi, VPN sistemi in orodja za upravljanje naprav v podjetjih.
Te ranljivosti imajo zelo konkretne posledice: kraje osebnih in poslovnih podatkov, okužbe z izsiljevalskimi virusi, motnje v poslovanju ali celo uporaba naprav kot odskočna deska za napade na druge cilje. SI-CERT redno obvešča skrbnike, ko prepozna ogrožene sisteme, a trendi jasno kažejo, da bo v prihodnje ključno povečati odzivne zmogljivosti – predvsem v primerih tako imenovanih “zero-day” ranljivosti, kjer uradni popravki še niso na voljo, napadalci pa so že korak pred nami.
Družbeni inženiring: manipulacija kot vsakdan
Če je bila nekoč digitalna prevara nekaj, kar si povezoval z lažnimi e-maili o milijonski dediščini iz Nigerije, danes družbeni inženiring deluje v veliko širšem spektru. Uporablja se za širjenje panike z lažnimi obvestili o bombah v šolah, za usmerjanje javnega mnenja prek družbenih omrežij ali za izvedbo prepričljivih finančnih manipulacij znotraj podjetij.
Digitalna varnost ni več izbira – temveč predpogoj za delovanje sodobne družbe. Tako v podjetjih kot pri posameznikih postaja jasno: brez znanja in hitrega odziva so posledice lahko resne.