Money mulci, ali Kako mladi postajajo tarče finančnih prevar
Prevare
• INFORMACIJSKA VARNOST • KIBERNETSKA VARNOST • PREVARA • GOLJUFIJA • DROPPER • SCAM •
Kiberkriminalci vedno pogosteje uporabljajo posrednike, ki jih imenujemo dropper, da izognejo odkritju in umaknejo ukradeni denar. Ti posredniki pogosto delujejo kot „mule“ – posamezniki, ki preko svojih bančnih računov prenašajo ali dvigujejo denar, ki ga kriminalci pridobijo s prevarami. Včasih dropperi preprosto posodijo svoje kartice, drugič pa sami izvedejo transakcije.
Zaskrbljujoče je, da so med rekrutiranimi dropperi vedno pogosteje mladi, stari že od 14 let, saj je od te starosti naprej mogoče samostojno odpreti bančni račun. Socialni profil teh posrednikov je jasen: večina jih je starih do 23 let, pogosto študenti ali celo šolarji, ki iščejo dodaten zaslužek za žepnino. Druga velika skupina so mladi, ki opravljajo slabo plačana dela in težko preživljajo mesec; prav ti so najbolj ranljivi za prevaro.
Sam pojem dropper izhaja iz angleške besede drop, kar pomeni „spustiti“ ali „kapljati“. Včasih jih imenujejo tudi kratko dropi. Njihova vloga je ključna: če bi žrtve prevarantov pošiljale denar neposredno na račune kriminalcev, bi bilo te osebe lažje odkriti. Zato se v shemo vključi več posrednikov, ki „kapljajo“ ukradeni denar po različnih računih, da bi zakrili sledi.
Obstajajo različne vrste dropperov glede na način uporabe bančnih kartic. Nekateri so obnalščiki, ki dvigujejo gotovino za majhno nagrado. Drugi so transitniki, ki denar prenesejo naprej po verigi do končne točke, pogosto na kripto-naslove, kamor ga ni mogoče več izslediti. Še tretja skupina so zalivalci, ki prejmejo gotovino od drugih dropperov in jo položijo na svoje račune, od koder gre naprej po verigi. Vsaka večja prevara s telefonskimi goljufijami običajno zahteva najmanj tri posrednike.
Najstniki postajajo posebej ranljivi, ker jih kriminalci rekrutirajo na način, ki je podoben zavajanju pri prepovedanih snoveh: ponujajo „enostavno in dobro plačano delo“, objavljajo oglase na družbenih omrežjih ali ustvarjajo lažne spletne strani, ki posnemajo uradne portale resničnih podjetij. Običajno je „razlog“ za uporabo osebnih računov izmišljena zgodba, denimo „izogibanje davkom“.
Včasih dropperi postanejo posredniki popolnoma po naključju. Primer: nekdo prejme naključen bančni nakazilo, ga vrne, ne da bi vedel, da je pravzaprav sodeloval v prevari. Drug način je preko spletnih zmenkov – manipulater spozna mlado osebo, izve za njene finančne težave in jo prepriča, da denar prenese ali dvigne, nato pa izginja. Tudi kraja identitete lahko pretvori mladega človeka v droppera: kriminalci odprejo račun na ime žrtve, sam pa bo za nelegalne transakcije odgovoren.
Glavni „naročniki“ teh shem redko odgovarjajo, medtem ko dejanski posredniki tvegajo kazen. Zato je izjemno pomembno, da mladi nikoli ne posojajo svojih kartic, ne delijo PIN-ov ali ne izvršujejo plačil po navodilih neznancev. Vsak sumljiv nakazilo je treba takoj prijaviti banki.
Ta pojav obstaja v številnih državah, pri čemer kriminalne združbe za pranje ali prenos ukradenega denarja uporabljajo mlade ali nič hudega sluteče posrednike. V različnih okoljih jih imenujejo različno: v Italiji prestanome ali mulo, na Madžarskem in delu Balkana futár ali kurir, v Rusiji ter vzhodni Evropi pa obnalščiki ali zalivščiki. Kljub različnim poimenovanjem je njihova vloga enaka – prek njihovih računov poteka pretok nezakonitega denarja, pogosto brez njihovega zavedanja, prav oni pa nosijo največje pravne posledice, ko se shema razkrije.
Dropperi in money muli niso le statistična številka. Vsaka prevara lahko uniči mladostnikovo finančno prihodnost in privede do resnih pravnih posledic. Starši, šole in mladinski centri morajo biti pozorni, mladi pa ozaveščeni: enostaven zaslužek preko spleta se hitro spremeni v kazenski primer.
Žalosten, a pričakovan trend
Najpogostejše rdeče zastavice:
- Oglas na Instagramu/TikToku/Snapchatu: “Zasluži 200–800 € na teden – samo prejmi denar in ga pošlji naprej”
- Rekruter takoj hoče Telegram, Signal ali WhatsApp (nikoli e-pošta ali uradni kanal)
- Prosijo za fotografijo osebne izkaznice + selfie s kartico “zaradi preverjanja”
- Obljubljajo 5–15 % provizije od vsakega nakazila
- Trdijo, da gre za “kripto podjetje iz Dubaja/Londona”, ki ne more imeti računa v EU “zaradi davkov”
- Pošljejo ti denar iz tujine (največkrat Velika Britanija, Nemčija, Avstrija) in takoj zahtevajo, da ga pošlješ naprej na kripto-menjalnico (Binance, Bybit, KuCoin) ali na drug račun
Kaj se v resnici zgodi: Denar, ki ga prejmeš, je ukraden z lažnim investicijskim goljufijam, CEO prevaram ali “pig butchering” shemami. Ko banka ali policija odkrije sled, se konča pri tebi – ti si zadnji v verigi in edini z imenom in naslovom.
Kazni v Sloveniji:
- Do 5 let zapora (po 211. členu KZ-1 – goljufija)
- Zaseg celotnega zneska + globa
- Vpis v register pralcev denarja
- V hujših primerih (nad 50.000 €) do 8 let zapora
clanek036