Resnična zgodba, ki jo mora poznati vsako dekle
Prevare
• INFORMACIJSKA VARNOST • KIBERNETSKA VARNOST • PREVARA • ZVOP • JOB SCAM • PREVARA •
Po vsej jugovzhodni Aziji, zlasti v Mjanmaru, Laosu in Kambodži, so kriminalni klicni centri postali ogromna vozlišča spletnih goljufij. Za fasado “kripto svetovalcev”, “voditeljev spletnih kamer” in “služb za podporo strankam” se skriva brutalen sistem trgovine z ljudmi in prisilnega dela.
Številne žrtve so rekrutirane prek oglasov na Facebooku in Instagramu, ki jih algoritmično ciljanje prilagodi njihovim interesom. Ko nekdo klikne na tak oglas, se komunikacija skoraj vedno preseli na Telegram, ki ga kriminalci predstavljajo kot varen in zaseben kanal. Obljubljajo visoke plače, moderno pisarno, enostavno spletno delo, nekaterim potujočim žrtvam povračilo stroškov, drugim iz Evrope pa celo kupijo letalske vozovnice, da jih pripeljejo v Laos ali Tajsko. Ko pa se potovanje začne, se vse spremeni.
Resnična zgodba, ki jo je opisal ruski diplomat, ki je sodeloval pri več reševanjih, kaže, kako tanka je lahko meja med življenjem in smrtjo. Mlada ženska se je odzvala na oglas, opravila nekaj prijaznih pogovorov na Telegramu in kmalu prejela plačano letalsko karto. Na letališču so jo pobrali v luksuznem avtomobilu, kasneje pa so jo nenadoma premestili v cenejšega. Ure kasneje, sredi praznih polj, je opazila, da ima voznik pištolo. Za pobeg je bilo prepozno.
Zločinci so jo večkrat prestavili iz vozila v vozilo, od enega vodje do drugega, dokler niso s čolnom prepeljali čez reko, v zameno za rdečo vrečo, polno gotovine. Dekle ni vedelo, a že je prečkala mejo in se znašla v Mjanmaru. Telefon so ji vzeli, izklopili lokacijo in kamero ter nastavili geslo, ki ga ni mogla razveljaviti. To je standardni postopek. Če pride policija, vse žrtve skrijejo v kleti, kjer morajo molčati več dni, medtem ko se šefi pogajajo z oblastmi.
Pogodba o suženjstvu
V obzidanem kompleksu so jo varovali oboroženi stražarji, kitajski nadzornik pa ji je namesto imena dodelil številko – 301, soseda v sobi je bila 302. Potni list so ji zasegli. Dekle je spoznalo druge ženske evropskega videza – manekenke, ki so bile dragoceno sredstvo kriminalcev. Manekenke ne smejo biti pretepene, ker morajo ohranjati privlačen videz za video klice z bogatimi tujimi žrtvami. Njihovo delo je bilo kratko, prijazno druženje prek spletne kamere, pretvarjanje, da živijo glamurozno življenje v Miamiju, Dubaju ali Singapurju, vedno bogate s kriptovalutami in vedno “prezaposlene” za pogovore.
Večino pravega dela so opravile tipkarke – stotine ljudi, pogosto temnopoltih ali iz revnejših okolij, ki so vodili pogovore na družbenih omrežjih, gradili zaupanje z žrtvami in jih postopoma prepričali, da denar prenesejo v lažne kriptosheme. Tipkarke so redno pretepali ali kaznovali s prisilno vadbo zaradi slabe uspešnosti, medtem ko manekenke niso bile fizično poškodovane, saj bi to zmanjšalo dobiček.
Vsaka žrtev je bila prisiljena podpisati pogodbo za dve leti dela, plačilo pa je bilo zagotovljeno šele po zaključku “mandata”, mesečna nadomestila pa so bila simbolična in odštevana za elektriko, vodo in Wi-Fi. Zavrnitev podpisa je pomenila električni šok ali grožnjo s smrtjo. Delavci so bili brez imen, pravic in možnosti pobega, mnogi pa so sčasoma izgubili upanje.
Skrita naprava
Dekle je preživelo le zaradi sreče – v kovčku je imela tablico, ki je kriminalcem ostala neopažena. Ponoči se je na skrivaj povezala na Wi-Fi, določila geolokacijo in stopila v stik z veleposlaništvom prek Telegrama. Odgovor so prejeli, začela se je koordinacija z lokalnimi oblastmi, kmalu pa je v centru zavladal kaos. Šefi so zasliševali vse manekenke in grozili s smrtjo, dokler niso odkrili, kdo je stopil v stik z diplomati. Dekle je moralo pokazati celotno korespondenco, ji zasegli kovček in potni list, a so ji vrnili telefon in nahrbtnik ter obljubili, da jo bodo predali policiji.
Presenetljivo so jo odložili neposredno pred policijsko postajo, najverjetneje tik ob kompleksu. Prestrašena in izčrpana je vstopila noter, vendar je bila končno varna.
Reševanje je zahtevalo sodelovanje dveh držav in izjemno srečo. Številni drugi žrtve nimajo take priložnosti. Problem telekomunikacijskih prevar v Indokini se ne zmanjšuje. Kompleksi so visoko varovani, dobro financirani in zaslužijo milijarde z globalnimi kripto prevarami.
Kako je to sploh mogoče?
Če vidite oglase, ki obljubljajo visoko plačano spletno delo v Aziji, videomodel brez intimnosti, svetovalce za kripto naložbe, 4000+ USD na mesec ali celo odvzem potnega lista, to ni služba, temveč past. Ne sodelujte, ne potujte in ne verjemite rekruterjem na Telegramu.
Po mnenju strokovnjakov je do deset odstotkov oglasov na Facebooku in Instagramu prevarantskih. Kriminalci za njih plačujejo, Facebook (Meta, Inc.) pa nima veliko motivacije, da bi jih proaktivno odstranjeval. Algoritmi prikazujejo oglase glede na uporabnikovo vedenje: če klikate ali komunicirate z lažnimi oglasi, se jih pokaže še več, kar ustvari mehurček zanesljivosti. Mesece lahko vidite skoraj samo takšne oglase, ki se začnejo zdeti povsem normalni, in korak od brskanja do prijave na lažno delovno mesto je izjemno kratek.
Naj bo zgodba tega dekleta opozorilo vsem, ki jih mikajo bleščeče spletne ponudbe dela v tujini.
Rdeče zastavice
To je grozljiva, a žal zelo resnična zgodba in to ni več “samo” prevara za denar – to je organizirana trgovina z ljudmi, ki se skriva za fasado zaposlitvenih oglasov. Najbolj kritične rdeče zastavice (ki jih vidimo v 95 % takih primerov):
- ⚠️ Rekruter takoj hoče prestaviti komunikacijo na Telegram, Viber in WhatsApp
- ⚠️ Obljubljajo 4000 – 10.000 €/mesec za “enostavno spletno delo”, “podporo uporabnikam” ali “klepetanje”
- ⚠️ Ponujajo plačano letalsko karto + nastanitev še preden sploh podpišete pogodbo
- ⚠️ Zahtevajo, da po prihodu oddate potni list “zaradi registracije”
- ⚠️ Delodajalec je “mednarodno podjetje”, a nima LinkedIn profila ali preverljivih referenc
Če vidite vsaj dve od naštetega, takoj zaprite pogovor. V letu 2025 je jugovzhodna Azija (zlasti območje Zlatega trikotnika in obmejna območja Mjanmar–Laos–Kambodža) postala največje globalno središče tovrstnih “cyber-slavery” kompleksov. Po ocenah UNODC je tam trenutno ujetih več sto tisoč ljudi, med njimi tudi več sto Evropejcev (tudi Slovencev in sosednjih držav). Nikoli ne potujte na “zaposlitveni razgovor” v tujino, če vas je kontaktiral nekdo prek družbenih omrežij in če vam je delodajalec povsem nepoznan. Bodite skeptični in delite to opozorilo naprej – morda rešite komu življenje.
clanek034